Ukrivljena kompresijska plošča za zaklepanje femoralne gredi

Operativni postopek za ukrivljeno kompresijsko ploščico za zaklepanje stegnenice (LC-DCP) običajno vključuje naslednje korake: Predoperativno načrtovanje: Kirurg bo pregledal bolnikovo zdravstveno anamnezo, opravil fizični pregled in pregledal slikovne preiskave (kot so rentgenske slike ali CT-preiskave), da bi ocenil vrsto, lokacijo in resnost zloma. Predoperativno načrtovanje vključuje določitev ustrezne velikosti in oblike ploščice LC-DCP ter načrtovanje položaja vijakov. Anestezija: Pacient bo prejel anestezijo, ki je lahko splošna ali regionalna anestezija, odvisno od preferenc kirurga in pacienta. Incizija: Ob strani stegna se naredi kirurški rez za dostop do zlomljene stegnenice. Dolžina in namestitev reza sta odvisna od specifičnega vzorca zloma in preferenc kirurga. Redukcija: Zlomljeni konci kosti se s pomočjo specializiranih instrumentov, kot so spone ali kostni kavlji, ponovno poravnajo (reducirajo) v pravilen položaj. To pomaga obnoviti normalno anatomijo in spodbuja pravilno celjenje. Priprava kosti: Zunanja plast kosti (pokostnica) se lahko odstrani, da se razkrije površina kosti. Površina kosti se nato očisti in pripravi, da se zagotovi optimalen stik s ploščico LC-DCP. Namestitev ploščice: Ukrivljena ploščica LC-DCP za stegnenico se skrbno namesti na stransko površino stegnenice. Ploščica sledi naravni ukrivljenosti stegnenice in je poravnana z osjo kosti. Ploščica se namesti s specializiranimi instrumenti in začasno pritrdi na kost z vodilnimi žicami ali Kirschnerjevimi žicami. Namestitev vijakov: Ko je ploščica pravilno nameščena, se skozi ploščico vstavijo vijaki v kost. Ti vijaki so pogosto nameščeni v zaklenjeni konfiguraciji, kar zagotavlja stabilnost in pospešuje celjenje. Število in položaj vijakov se lahko razlikujeta glede na specifični vzorec zloma in kirurgove želje. Intraoperativno slikanje: Med postopkom se lahko uporabijo rentgenski žarki ali fluoroskopija za potrditev pravilne poravnave zloma, položaja ploščice in namestitve vijakov. Zapiranje rane: Rez se zapre s šivi ali sponkami, na rano pa se namesti sterilni povoj. Pooperativna nega: Glede na bolnikovo stanje in kirurgove želje bo bolnik morda moral uporabljati bergle ali hoduljico za lažjo hojo in prenašanje teže. Za pomoč pri rehabilitaciji ter povrnitev moči in gibljivosti prizadete noge se lahko priporoči fizioterapija. Pomembno je omeniti, da se kirurška tehnika in specifični koraki lahko razlikujejo glede na izkušnje kirurga, bolnikovo stanje in specifični vzorec zloma. Te informacije zagotavljajo splošen pregled postopka, vendar je za podrobno razumevanje operacije bistvenega pomena posvetovanje z usposobljenim ortopedskim kirurgom.